»Kriptovalute bodo prihodnost plačevanja«, je izjava, ki jo je večkrat izrekla tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada, Christine Lagarde. Zagotovo izjava, ki ima v svetu kriptovalut izjemno težo, še posebej, ker je ta ista gospa v začetku leta 2018 trdila, da kriptovalute nimajo prihodnosti, saj so izjemno sredstvo špekulacij, kjer malo ljudi zasluži, ogromno izgubi, ipd. Ker so anonimne, se z njimi financira terorizem, kriminal, saj ne omogočajo sledljivosti in transparentnosti.

Čeprav so kriptovalute ugledale luč sveta v letu 2008 s stvaritvijo prve kriptovalute BitCoin pa večina do leta 2017, ki mu lahko rečemo kar leto kriptorazcveta, za njih ni slišala.

Pa pojdimo po vrsti.

Vemo, da se vse spreminja. Nemalokrat kar pozabimo, da se je neka sprememba zgodila, saj nam hitro postane samoumevna. Spomnite se samo, ko smo iz hranilnih knjižic prešli na transakcijske račune.

Na področju denarja in plačevanja se prav tako ves čas dogajajo spremembe.

Pred pojavom papirja so menjali blago za blago, pa kasneje začeli uporabljati žlahtne kovine. S pojavom papirja se je naredil velik premik in ker so bili zlatniki in srebrniki ter plačilna sredstva iz ostalih žlahtnih kovin težki in okorni za prenašanje, se je rodila ideja, da bi se plačilno sredstva naredilo iz papirja in tako se je pojavila gotovina. Dolga leta je bila gotovina primarno plačilno sredstvo, s katero se je plačevalo na bančnih okencih, pa poštarju, v trgovinah. Kasneje so se pojavili čeki, a med podjetniki in tistimi, ki so operirali z večjimi zneski ter bili povrh še inovativni so prišli na idejo o potrdilu ali kartici, ki bi dala garancijo, da bo plačilo za blago ali storitev izvršeno kasneje. Najprej to ni bila plastična kartica, pač pa neko potrdilo, ki se je pojavilo okoli leta 1920 v Združenih državah Amerike in so jih uporabljale razne trgovske verige zaprtega tipa.

Leta 1950 pa je ameriški podjetnik Frank McNamara naredil revolucijo na tem področju. Po prejemu natakarjevega računa se je predstavil z majhno kartonasto kartico – Diners Club Card in se podpisal na račun. Ta dogodek je v industriji plačilnih kartic znan pod imenom »Prva večerja«. V 60.letih pa se je pojavil razmah plačilnih kartic Eurocard, Mastercard in Vise. Od takrat dalje je število samo v vzponu.

Poleg plačilnih kartic imamo v naših denarnicah kopico kartic zvestobe, saj je praktično ni trgovine, ki jih ne bi ponujala. K sreči danes že obstaja aplikacija, kamor se jih naloži, saj drugače tudi denarnice ni več možno zapreti.

V 90.letih se je pojavil internet, v Slovenijo smo ga dobili leta 1991, ki pa je začel stvari spreminjati z nesluteno hitrostjo in nepredstavljivo razsežnostjo. 

Na področju bančništva so se začele pojavljati sodobne oblike e-plačevanja, pojav trajnih nalogov, direktnih bremenitev, ki omogočajo, da položnice plačujemo od doma oziroma praktično že od vsepovsod s pomočjo pametnih telefonov. Poglejte vaše novejše položnice, na katerih so že QR kode. Ta vam avtomatsko prebere vsebino položnice in podatkov tudi prepisovati več ne potrebujete.

Ta sprememba, ki omogoča, da nisi več odvisen od delovnika vaše banke, je pomenila bistveno večjo neodvisnost nas posameznikov. Prepričana sem, da se še spomnite, kako zelo smo bili odvisni od tega, kdaj smo lahko denar dvignili ali se postavili v neskončne vrste pred bančnimi okenci. Nihče nas ni vprašal, kakšne obveznosti imamo, račun za elektriko ali vodo je bilo potrebno plačati, če nismo hoteli, da smo ostali brez nje. Pa še kako radi smo jih plačevali na dan valute ali še kasneje. Pri tem ne smemo pozabiti, da nam ob tem banke zaračunavajo visoke stroške za provizije, za mesečno vodenja računa. Ker se je zaradi vse večje uporabe ebančništva strošek provizije za plačilo položnice zmanjšal, bi se znižali prihodki bank, zato so si poiskale vir manjkajočega prihodka v novih in novih paketih mesečnih vodenj računov in drugih nadomestilih. Se vam zdi to pošteno? Pravično? 

Elektronsko poslovanje in uvedba trajnih nalogov pa je pomenila, da se plačila z naših računov vršijo sama, na podlagi naše privolitve posameznemu ponudniku na določen dan v mesecu. Ogromen prihranek časa, ki ga lahko namenjamo ali poslu ali pa osebnim zadevam. 

Seveda je ta razvoj imel velik vpliv na zaposlene v bančnem sektorju. Kar naenkrat jih več ne potrebujejo toliko na bančnih okencih. Pojavlja se brezposelnost med bančniki, pa sami kar ne seštejejo, zakaj so kar naenkrat odveč.

Pojav spletnih trgovin in spletno plačevanje sta samo še nadgradila našo samostojnost in neodvisnost, čeprav se jih nekateri še vedno branijo in vidijo negativnosti, predvsem pa strahove pred tehniko, ki se ji reče računalnik in internet. Podjetniki, mali in veliki, vedo, da se je potrebno tem spremembam prilagoditi, sicer jih povozi čas, s tem pa seveda tudi zmanjšanje posla in lahko tudi propad. Naši otroci in mladina itak rastejo s temi spremembami in se samo čudijo nam odraslim, kaj NAM ni jasno. 

Ena od takih novitet je bila zagotovo pojav pametnega mobilnega telefona okoli 2007 leta, ki še zdaleč ni samo telefon, s katerim kličemo ali pošiljamo SMS. Pametni mobilni telefoni so postali pravi prenosni računalniki in tudi medij, s katerim lahko plačujemo. Na njem imamo lahko naložene različne aplikacije, ki jih ponujajo banke ali trgovine. Končno se bodo naše denarnice na račun vseh plastičnih kartic ponovno zmanjšale, saj je večina le teh že v obliki aplikacij, samo koristiti jih moramo.

Ja, res je, da tudi tisti, ki dokaj tekoče spremljajo, kaj se dogaja na področju razvoja, ne morejo slediti vsemu tehnološkemu razvoju, ki ga omogoča 4. industrijska revolucija, ki ji upravičeno lahko rečemo informacijska doba. V njej je zelo pomembna hitrost pretoka informacij. In če je pred 50, 40.leti veljalo, da si naredil neko šolo, se zaposlil, in te je služba itak čakala tersi tam delal 30-40 let, ter se upokojil, je danes slika povsem drugačna. 

mag. Polona Ajdič

Independent Marketing Assosiate Onelife

FB Page: Digi Svet