V prvem delu sem kratko pojasnila razvoj na področju plačevanja, kot ga doživljamo potrošniki, v drugem delu pa se bomo dotaknili trenutnega razvoja na tem področju. 

Seveda hiter razvoj prinaša s seboj to, da se je potrebno hitro prilagajati na spremembe. In to ni enostavno, je pa nujno, če želimo iti v korak s časom.

Internet je prinesel nekaj neslutenega. Nihče ni slutil, da bo prinesel to kar je. Brezplačni pogovori, medcelinski sestanki preko videoklicev, odpadejo večurni službeni poleti iz ene celine na drugo, da se sklene posel, včasih tudi več njih. Super, če se sklene na koncu posel, večji problem so poleti in izguba časa ob neuspelem poslu. Tako je tudi na področju spletne trgovine in kriptovalut. Če si priznate ali ne, danes spletne trgovine rastejo kot gobe po dežju. Ne samo v Ameriki, pač pa povsod. Gre za sektor, ki poleg IT dosega eno največjih rasti. Klasične trgovine zapirajo svoja vrata. Pa naj še kdo reče, da ni udobno naročiti iz naslonjača pozno zvečer ali v nedeljo popoldne!

Osnova za razvoj kriptovalut je tehnologija blockchain, ki omogoča prenos vrednosti od osebe A do osebe B brez posrednikov, torej finančnih in bančnih institucij. Pomembno je, da gre za kriptiran zapis, ki ga ni mogoče spreminjati in se ga na tak način zaščiti pred ponarejanjem. Dobro si zapomnite to: BREZ BANK. In zdaj mi povejte, ali bodo banke brez upiranja in igric predale levji delež svojega bogastva drugim? Nikakor! 

Najbolj poenostavljena primerjava med internetom in blockchain tehnologijo je ravno v tem, da internet omogoča kopiranje, spreminjanje v nešteto kopijah in variantah, pri blockchain tehnologiji pa tega ni. 

Prva kriptovaluta, znana pod imenom BitCoin (BTC), se je rodila pred desetimi leti. V teh desetih letih se je dogajalo ogromno. Število kriptovalut, ki so na odprtem trgu, je naraslo na več kot 2.000. Prva kriptovaluta BitCoin je bila narejena z namenom plačevanja blaga in storitev brez, da bi morali vmes imeti banko kot posrednika. To je uspelo, vendar je do leta 2010 za to kriptovaluto vedelo le nekaj posameznikov. V letu 2010 se je zgodil znameniti BitCoin Pizza Day, ko je ena stranka nakazala 10.000 BTC za 2 pici. Samo mislite si lahko, koliko je bil takrat BTC vreden in koliko je ta znesek danes.

Za njim so počasi sledile nove in nove kriptovalute. Naredile so se tudi spletne menjalnice, ki pa so v osnovi povzročile, da so lastniki menjalnic začeli služiti s provizijo od trgovanja, posamezniki pa posledično s prodajo po višji ceni in nakupi po nižjih cenah. Le redke med njimi pa imajo kakšno uporabno vrednost, s katero bi se lahko sploh  kaj plačevalo. Pravzaprav se je ta prvotna ideja kar izrodila, saj je bila želja po hitrih zaslužkih in pohlepu prevelika.

V letu 2015 se je rodila kriptovaluta, ki je od prvega dne sledila eni viziji. Postati prva, globalna, uporabna kriptovaluta namenjana veliki masi imetnikov in trgovcem, ki jo bodo sprejemali kot plačilno sredstvo. Je drugačna od ostalih konceptov in idej, zaradi neznanja in pomanjkljivih informacij pa precej buri duhove. Ljudi je strah spremembe. Spremembe v delovanju in razmišljanju, a tehnologija gre naprej, pa če ljudje to hočejo ali ne. OneCoin ima za razliko od BitCoina centraliziran blockchain, do nje se zaenkrat še pride preko včlanitve v skupnost OneLife in z nakupom izobraževalnega paketa. Ni namenjena špekulacijam na kriptomenjalnicah in zato jo privrženci le teh zavračajo. Sprememba v razmišljanju prihaja počasi, a vizionarji vedo, da je pogoj za zgraditev uporabne vrednosti ravno to, kar ponuja OneCoin. Centraliziran blockchain z vgrajenima protokoloma KYC (Know your customer), ki preprečuje anonimnost ter ALM, ki omogoča sledljivost in transparentnost v smislu, od koga (z verodostojnimi podatki) do koga.

Da postane kriptovaluta globalno uporabna mora namreč izpolnjevati več pogojev: dovolj veliko število imetnikov in veliko trgovcev, ki omogočajo povpraševanje in zadostno ponudbo, jasen koncept, zakaj je bil kovanec ustvarjen,  skrbeti je potrebno za razvoj tehnologije, omogočiti imetnikom in trgovcem, da se lahko na koga obrnejo za pomoč, ipd.

Kriptovaluto OneCoin ima po svetu že več kot 3,5 mio ljudi, ki imajo potrjene KYC (osebni dokument in potrditev o naslovu), sprejema pa jo že več kot 100.000 trgovcev po vsem svetu, čedalje več tudi v Sloveniji in naših sosednjih državah. Ponudba zajema vse od zdravstvenih, kozmetičnih, terapevtskih storitev, avtomobilov, mizarskih in umetniških del, ponudbe čebelarjev in kmetov, maserjev, frizerjev. Možnih bo 120 milijard kovancev, za razliko od BitCoina, kjer ko bo izrudarjen zadnji kovanec, bo le teh 21 milijonov. Bistvena razlika v številki, kajne.  

Spletna trgovska platforma, na kateri se izdelki in storitve lahko kupijo in plačajo z ONE, je zaživela 16.2.2017. Ponudnikom omogoča praktično brezplačno reklamo, pod pogojem, da se sprejme plačilo vsaj v 50% v kriptovaluti ONE.

Z oktobrom 2018 je prešla na zunanji trg, tako da so lahko do nje prišli tudi zunanji investitorji in institucije, prav tako pa je bil izdan whitepaper.

Na področju zakonodaje se počasi delajo premiki, tako na svetovnem nivoju, kot tudi na nacionalnem nivoju. Pomembna informacija je, da so na vrhu G-20 podprli kriptovalute s centraliziranimi blockchaini, ki izpolnjujejo pogoj KYC in ALM, kar pa kriptovaluta ONE ima.

Bistvena razlika med plačevanjem v danes poznanem bančnem okolju in sodobnim načinom plačevanja s kriptovaluto, je tudi ta, da je možnost plačila v bančnem okolju omejena na delavnike bank, medtem ko sistem kriptovalut deluje 24 ur vse dni v letu. Tak način pa omogoča izjemno fleksibilnost, saj lahko nekomu brez težav plačate ali nakažete sredstva tudi čez vikend in praznike.

Ne trdim, da je kriptovaluta ONE edina kriptovaluta, ki je dejansko namenjana uporabni vrednosti, dejstvo pa je, da je v tem trenutku največja in najbolj razširjena. Pri tem je značilno tudi to, da trgovec za plačilo prejme kriptovaluto in jo kot tako tudi evidentira v svojih knjigovodskih evidencah. Od prejetega plačila mora trgovec, če je davčni zavezanec, tudi odvesti DDV in to ne glede na to, da je trenutno še ne more zamenjati v evre. 

Kriptovaluta ONE ima narejen cel ekosistem, ki skrbi za trdnost in rast same kriptovalute. Zato tudi ŠE ni narejene take željnje menjave v domače valute, saj se s tem cena kriptovaluti znižuje. Strategija, kateri podjetje sledi pa je, zagotoviti dovolj veliko število trgovcev po celem svetu, da se bo plačevanje vršilo v kriptovaluti ter bo interes po menjavi v fiat valute čim nižji. 

Se pri tem srečuje z izzivi? O seveda. Pojma nimamo, kakšne igre potekajo v ozadju, a prepričana sem, da so. Več pa v naslednjem razmišljanju. 

mag. Polona Ajdič

Independent Marketing Assosiate Onelife

FB Page: Digi Svet