DEFINICIJA TVEGANJA

''Tveganje'' in ''negotovost'' sta v gospodarstvu dva različna termina. Pri prvem so izidi znani, pri drugem pa izid aktivnosti akterju ni znan. Kljub temu pa imata oba dejavnika vsaj eno skupno lastnost – kot investitor ju morate čim bolj zmanjšati. Pravimo ''zmanjšati'' in ne ''odstraniti'', saj je to pač nemogoče. V resničnem svetu ne obstajajo vsevedni investitorji in če bi hoteli taki postati, je to potrata časa. Kaj lahko dejansko naredite, je to, da skušate zmanjšati nivo tveganja ali negotovosti do točke, ko je načrtovanje in sprejemanje odločitev izvedljivo. V takšnih pogojih je investiranje smiselno, kajti če vstopite na trg z visokim tveganjem, ste v veliki meri odvisni od dejavnikov, na katere ne morete vplivati.
Obstaja pa še drugi vidik. Nekateri razmišljajo v smeri, če ne bodo igrali na tveganem trgu, kako naj potem dobijo večje donose, saj naj bi investiranje na trge, kjer je majhno tveganje, pomenilo, da boš moral tekmovati z velikim številom ljudi za manjše dohodke. Ne zapadite v takšna razmišljanja. Izjemno visoki donosi pomenijo zgolj izjemno veliko verjetnost, da vse izgubite. Splošna ideja je, da dosežete dobro ravnovesje donosov sredstev v vašem portfelju, namesto da skušate kupiti čim več tveganih sredstev.
Kot glavno pravilo si zapomnite, da sta tveganje in donosi zelo pomembna termina za vsakega investitorja. Verjetno ste že ugotovili, da obstaja pozitivna povezava med obema – večje kot je tveganje pri investiciji, večji so pričakovani donosi. To velja za vse na področju financ. Na primer, če ste zaprosili za bančni kredit in banka ne pozna vašega ozadja, t.j. nima informacij o vas, boste zanjo rizična stranka in skoraj zagotovo boste dobili višjo obrestno mero za kredit. Obratno je prav tako res. Če je nekdo dobro poznana stranka bančnih storitev, lahko banke po navadi znižajo ponujeno obrestno mero. Ali če govorimo o investiciji in sredstvih, so po navadi najbolj stabilna sredstva tista, ki prinašajo najnižje donose. So pa seveda tudi izjeme. Na primer, dejanja centralne banke vplivajo na cene vladnih obveznic. Z nakupom velike količine vladnih obveznic, lahko ustvarijo videz velikega povpraševanja trgov, dejansko pa malo investitorjev povprašuje po njih. Bodite pozorni na vire povpraševanja po določenem sredstvu. Zdaj verjetno že vidite, zakaj je lahko seganje po višjih donosih skoraj gotovo nevarna investicijska strategija. To je zato, ker se lahko potopite ravno v najbolj nestabilne tržne sektorje.

Upravljanje tveganja je zato izredno pomembno za vaš portfelj. To, da se naučite, da ne segate po sredstvih, ki prinašajo najvišje donose, je ključno za vaše preživetje na investicijskem trgu, vendar pa to samo po sebi ni dovolj, da si zgradite trajnosten portfelj, ki vam pomaga doseči vaše cilje. Vaš cilj bi moral biti, da razpršite donose; s tem razpršite tveganje, tako da, če cena sredstva ali več sredstev pade, vas to na splošno ne bo prizadelo.

UPRAVLJANJE DONOSOV

Dobiček nekega sredstva je dejansko donos, ki ga od njega dobite. To je primarni razlog, da investitor kupi določeno sredstvo. Konec koncev ste na trgu zato, da dobite denar, ne pa da ga izgubite. Z drugimi besedami, donos je vaš dobiček iz investicije. Na vašem seznamu prioritet je pridobivanje visokih donosov takoj za preživetjem na trgu (to pa zato, ker lahko teoretično nekdo preživi kot investitor – t.j. da nima izgube - , tudi če so njegovi donosi zelo nizki ali skoraj neobstoječi).
Ker lahko na področju investicij vse merimo količinsko, je zelo enostavno in celo očitno videti rezultate vaše uspešnosti. Vendar pa ne pozabite, da so vsi investitorji ljudje in ne roboti. Investiranja ne moremo izvesti samo z računanjem. Skušajte to gledati kot na svojo dieto. Celodnevno računanje kalorij in vzdrževanje od vse hrane, ki jo imate radi, vam bo morda prineslo rezultate, ki jih hočete doseči (še posebej, če skušate shujšati). Na dolgi rok pa boste nezadovoljni, saj si boste z računanjem kalorij in uživanjem le tistega, kar ''morate'' in ne kar ''želite'', če so te želje razumne, ustvarili veliko stresa. Če se držite stroge diete, vas lahko to pripelje do negativnega čustvenega odziva. Podobno velja za investicije. Ne morete ves dan delati matematike. Kot živo bitje, bi morali stremeti k vsaj neki količini udobja in užitka od vašega sodelovanja na finančnih trgih. Če po nekem časovnem obdobju dosežete zelo dobre donose za ceno izgorelosti ali živčnega zloma, boste na koncu na slabšem.
V tem smislu je potrebno narediti upravljanje tveganja, s katerim ciljate na določeno stopnjo tveganja, v kateri se dobro počutite s portfeljem, ki ste ga zgradili. To pomeni, da morate poleg čim bolj različnih investicij imeti tudi različna sredstva, skladno z nivojem tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti. Ti nivoji niso enaki za vse investitorje – nekateri bodo morda raje vložili denar v varne naložbe na trgu, drugi pa bodo morda pripravljeni investirati v bolj tvegana sredstva, da bi dobili višje donose. Kar se tiče organizacijskih investitorjev, kot so vsi različni tipi skladov, ki sodelujejo na finančnih trgih, je dojemanje tveganja odstranjeno, ker oni postavijo svoje cilje drugače kot posamezni investitor.
Konec koncev mora investitor, ki je naredil domačo nalogo glede trgov, na katerih sodeluje, skušati upravljati svoje tveganje na način, ki mu omogoča, da se počuti varnega in prepričanega v svojih dejanjih. Če imate raje stabilnost in udobje kot tveganje, je splošno pravilo, da se odločite za sredstva in vrednostne papirje, ki prinašajo manjši nivo tveganja. To lahko vključuje sredstva z zelo nizko stopnjo nihanja cene v kratkem časovnem obdobju, na primer. Obratno prav tako velja – večja kot so nihanja cene sredstva, bolj je tvegano. Zavedajte se, da se ne morete zanesti na nestabilnost kot pot do doseganja svojih investicijskih ciljev, še posebej če so ti povezani z dolgoročnimi dobički, kot je varčevanje za pokojnino. Prav tako vedno skušajte ostati znotraj meja vaše cone udobja tveganja – izgubiti zdravje zaradi denarja ni zmagovalna strategija na dolgi rok.

KAJ OGROŽA VAŠ PORTFELJ?

Govorimo o tveganju pri investicijah, toda od kod dejansko prihaja tveganje? Če povsod pogledamo, je največji vir tveganja človeško dejanje. Vsakodnevne aktivnosti vseh ostalih investitorjev na trgu, ki večino časa tekmujejo z vami, da bi dosegli svoje cilje (čeprav seveda to ni vedno res), so tiste, ki vodijo tržne cene. Tako kot vi, ti investitorji reagirajo na spodbude, so včasih prestrašeni in skušajo delovati čim bolj racionalno, da pridobijo donose in nimajo izgube. Vendar pa je tako široka razlaga nazadovoljiva za investitorja začetnika, da se odloči glede tveganja. Za boljše razumevanje bomo tveganje razdelili na dve glavni kategoriji – sistematično in nesistematično tveganje.

SISTEMATIČNO TVEGANJE

V širšem smislu vključuje kategorija ''sistematičnega tveganja'' takšne dogodke, na katere vi kot investitorji ne morete vplivati. Takšni dogodki se lahko dogajajo na drugi strani sveta in še vedno vplivajo na učinkovitost varoval na trgu. Politične spremembe, odločitve centralnih bank, vojne, dobra ali slaba letina – vse to sodi v kategorijo ''sistematičnega tveganja''. Tu je podrobnejša delitev, tako da si lahko lažje predstavljate, kaj vpliva na cene sredstev na finančnih trgih:

INFLACIJA
Inflacija je ponavadi posledica dejanj centralnih bank (kar bomo podrobneje obdelali v nadaljevanju) in vsesplošnega delovanja gospodarstva posamezne države. Na vaš portfelj lahko vpliva na različne načine. Na primer, inflacija lahko prizadene vaše investicije, če investirate na trg forex in nenaden dogodek povzroči, da cena denarja ponori. Tudi brez takšnih nenormalnosti, inflacija ni dobrodejna za vaše denarne prihranke čez čas – kot smo že prej omenili, je cena ameriškega dolarja padla na zelo majhen del vrednosti, ki jo je imel leta 1913, na primer. Trenutno lahko uspešnost zlata vodi do zaključka, da so kovine varne pred inflacijskim dolarjem.

CENTRALNE BANKE
Centralne banke so največji akterji pri postavljanju pravil na področju financ in njihove odločitve so izredno pomembne za skoraj vsakega investitorja na Zemlji. Ne le, da določajo splošna pravila, prav tako določajo osnovno obrestno mero – ceno, po kateri ostale banke v sistemu dobijo kredit.

MONETARNO TVEGANJE
Monetarno tveganje se razlikuje od inflacije, saj je lahko posledica splošne gospodarske nestabilnosti in ne le tiskanja denarja. Kljub temu pa ima podobne značilnosti kot inflacija, saj opisuje nihanje znotraj valutnega para – monetarno tveganje tako vklučuje vse, kar je povezano z negativnim nihanjem cene valute, s katero trgujete, še posebej na trgu forex.

GOSPODARSKO TVEGANJE
Kot smo že omenili, nimajo le posamezna sredstva vzponov in padcev. Včasih celotno gospodarstvo izkusi spremembe. Kadar so te spremembe pozitivne, govorimo o gospodarski rasti. Ko pa so negativne, kar kaže padec BDP, pa govorimo o recesiji. Spremembe BDP, če raste ali pada, imajo lahko velik vpliv na cene vseh sredstev. Kot posledica povečanega povpraševanja v času gospodarske rasti ne rastejo le cene sredstev, temveč lahko rast BDP prinese veliko količino optimizma na trge, kar vodi ponavadi v nadaljnjo rast cen vrednostnih papirjev.

NESISTEMATIČNO TVEGANJE

Za razliko od sistematičnega tveganja, ki je ponavadi povezan z makro dogodki, je nesistematično tveganje tveganje na mikro nivoju. Kot tak, ni toliko izven nadzora posameznega investitorja ali drugih udeležencev na trgu. V večini primerov ne morete preprečiti, da gospodarstvo pade v recesijo. Lahko pa upravljate podjetje na preudaren način in preprečite, da bankrotira, na primer. Tu je nekaj glavnih virov nesistematičnega dolga:

UPRAVLJANJE PODJETIJ
Cene obveznic in delnic so odvisne od uspešnosti podjetja. Pričakovanja o novem proizvodu lahko vodijo v rast cen delnic, medtem ko, če proizvod razočara svoje kupce, lahko vodi v padec cene. Oglejmo si še enkrat primer tehnološkega velikana Appla. Kadarkoli naznani nov model iPhona, se cena delnice podjetja poveča. Vendar pa je bilo potrebno veliko več truda na strani upravljanja podjetja, da prepričajo svoje investitorje, da je vse v redu, ko so ostali proizvodi manj uspešni.

KONKURENČNO TVEGANJE
Skoraj nobeno podjetje na svobodnem trgu ni monopolist. To pomeni, da na delnice in obveznice vplivajo tako menedžerske odločitve podjetja, ki jih je izdalo, kot tudi odločitve konkurence. Nova tehnologija ali druge inovacije konkurentov lahko premaknejo naklonjenost k podjetju ali stran od njega. Če hočete investirati v delnice in obveznice posameznega podjetja, morate upoštevati tudi dejanja vseh ostalih podjetij na tem trgu.

DOLG PODJETJA
Niso le vlade tiste, ki gredo lahko v nevzdržne nivoje dolga – tudi podjetje je lahko zadolženo. V obeh primerih veljajo ista načela – kadarkoli neka institucija ustvari preveč dolga, nam mora biti to opozorilni znak, da verjetno ni vodena na najboljši način.

POČASNO PRIDOBIVANJE DOBIČKOV
Termin ''likvidnost'' pove, kako hitro kroži denar med transakcijo. Za vas kot investitorja to pove, kako hitro se lahko sredstvo kupi ali proda. Manjša kot je likvidnost sredstva, težje vam ga bo hitro prodati. Sredstva z majhno likvidnostjo so lahko grožnja vašemu portfelju, če jih imate veliko in če njihova cena pade.
Le v redkih primerih lahko le ena podkategorija vpliva na ceno sredstva. Ponavadi jih je vsaj nekaj, ki delujejo skupaj in ravno zaradi tega investiranje ni tako enostavno. Poleg tega imajo lahko različne vrste tveganja različno velik vpliv na splošno ceno sredstev, odvisno od določenega vrednostnega papirja. V primeru nafte so odločitve kartela OPEC veliko pomembnejše za končno tržno ceno surove nafte kot finančni izkazi privatnih podjetij, ki so vključena v njeno črpanje. Ponovno lahko razpršitev igra pomembno vlogo pri blaženju tveganja. Predstavili bomo še en koncept, ki se imenuje ''standardni odklon''. S tem pojmom opisujemo razliko med pričakovano in dejansko donosnostjo naložbe. Obstaja pozitivna povezava med standardnim odklonom in tveganjem, kar pomeni, da z rastjo razpršitve med pričakovanji in realnostjo glede donosov, raste tudi tveganje. Vendar pa je standardni odklon tudi zelo dober pokazatelj vsesplošnega zdravja investicijskega portfelja, saj nam lahko da povratno informacijo, ali je bil portfelj zgrajen na trajnostni način. Če raste, pa nam to pove, da je čas za popravke v svežnju sredstev in vrednostnih papirjev, ki jih imate. Vendar pa niti standardni odklon ne sporoča vseh vrst informacij, saj prikazuje le dinamiko cen. Se nadaljuje...

Vir: OneAcademy - LEVEL 1