50 letnica ukinitve zlatega standarda

15.8. ni samo praznik Marijinega vnebovzetja, ampak je tudi dan, ko se je pred 50 leti začel dokončen propad ameriškega dolarja. Bomo 50 let kasneje dejansko videli njegov dokončni konec? To bo tudi konec denarja ali valut kot jih poznamo danes. Večina si to težko predstavlja, sploh ker v medijih in šolah o tem dosti ne učijo in govorijo, pa vendar, čas kovida je razkril marsikaj, kaj se dogaja in kaj se je dogajalo, zato je vse to samo logična posledica.

Uradna razlaga za ukinitev zlatega standarda naj bi bila, da se določi fiksen tečaj in prepreči manipulacije na trgu. A kot kaže so se takrat šele dobro začele. Dolar še danes uradno velja za prvo rezervno valuto, si lahko zamišljate, kaj bo sledilo v mednarodni trgovini, ko se to zgodi?

Kaj sploh je »zlati standard«? To pomeni, da vzdržuješ količino denarja, ki je v obtoku (fizični in elektronski skupaj) v določenem razmerju v odnosu do razpoložljive količine zlata. Ta razmerja so bila različna (1/20 od 1 unče zlata, danes je 1 unča cca 1.600 EUR- samo pomislite, koliko se je razvrednotil dolar?!) Z ukinitvijo tega razmerja, ki ga je izvedel ameriški predsednik Nixon, se je to razmerje porušilo in »dovolilo« ustvarjanje denarja iz zraka. Njihov neuraden argument je bil, da potrebujejo več denarja za odpravo posledic vojn, a te vojne so zakuhali prav oni.  Že takrat so bili mediji v njihovi kontroli, da odvračajo pozornost od pomembnih stvari, zato večina, sploh zaposlenih ljudi, nima občutka in znanja, kaj sploh se skriva v ozadju  besede »denar«, »valuta«.

Samo v času razglašene epidemije, oz. od konca 2019 pa do marca 2020 se je ustvarilo preko 40% vsega obstoječega denarja. To velja za vse valute, ne samo za ameriški dolar. Zaradi mednarodne trgovine se morajo vsi obnašati podobno. Različne valute in posledično menjalni tečaji omogočajo bankam zaslužke iz naslova provizij za menjave. Če pa vzamete kredit v tuji valuti, pa vam lahko pošteno zagreni življenje, ko tečaj namerno spremenijo. Več o kreditih v švicarskih frankih, si lahko preberete  v preteklih številkah revije 5D.  

Globalna situacija (kovid, potresi, poplave, suša, toča, tornadi, prekinitev dobavnih verig) ima izjemen vpliv tudi na življenje in delo pri nas. Ni surovin, delov > ustavitev proizvodnje; vremenske neprilike in prekinitev dobavnih verig > slej kot prej ne bo več ponudbe v trgovinah kot smo jo poznali. Več o tem si preberite v mojem prispevku v prejšnji številki.

Kaj v vsej tej noriji, ki se odvija pred in za našimi očmi lahko naredimo mi sami?

Kaj torej narediti z viški denarja?

Za vse tradicionalaliste in tiste, ki še niste vstopili v digitalni svet, sta primerna fizično zlato in srebro. Sama sodelujem s priznanim podjetjem, ki ima direktno povezavo s kovnico.

Vsem predlagam, da se z digitalnimi oblikami denarja čimprej srečate, saj obstajajo enostavne oblike, za katere je potrebno osnovno znanje in razumevanje.  

QFS bo temeljil na digitalnem denarju in del njega bo tudi nekaj že obstoječih kriptovalut, ki se jih sedaj lahko še kupi po res nizkih cenah (XRP, XLM, XDC, ALGO).

Naj vam bo prispevek v pomoč pri vaših odločitvah, vabim pa vas, da me za dodatne informacije kontaktirate na polona.ajdic@cajtng.net ali na 041 935 065.

Članek je objavljen v reviji 5D na povezavi : https://www.cajtng.net/trgovina/, kjer najdete tudi revijo v pdf formatu brezplačno.

Za »kovidom« se skriva tudi največja sprememba na področju denarja!

Vse več bank po svetu se odloča za digitalno oz. elektronsko poslovanje s prebivalstvom, javno objavljajo, da v celoti ukinjajo bankomate (Italija), vse manj je gotovine v obtoku, nekatere banke na Hrvaškem in drugje po svetu vabijo starejše ljudi na instrukcije uporabe aplikacij in digitalnega plačevanja preko QR kod. Posledice bodo seveda za večino v tem trenutku še nepredstavljive, a gotovo je nekaj – nič več ne bo, kot je bilo!

Na tem mestu bi se samo kratko dotaknila GESARE/NESARE – Bodimo realni okoli takih sprememb, ki se pripravljajo na globalni ravni. Absolutno so dobrodošli, a da bomo ljudje zdaj imeli na razpolago denarja kolikor bomo hoteli, da bodo odpisani vsi krediti, da ne bo potrebno več delati, itd.. Sanje so eno, realnost bo lahko tudi malo drugačna, zato bodimo na njo pripravljeni. Prav tako nimamo točne informacije, kdaj točno se bo ponastavitev zgodila, po svetu pa smo že priča spopadom, vojnam, lakoti, hiperinflaciji. Ljudje moramo tekom procesa do same zamenjave živeti in še vedno plačevati davke, prispevke in ostale stroške. Svet se spreminja, a gledati moramo cel svet kot celoto.

Na tem mestu ne bom omenjala zneskov, ki krožijo po raznih kanalih vezano na GESARO/NESARO, saj so za današnje razmere zelo lepe številke, vendar ne vemo, kakšno razmerje valut se bo vzpostavilo po ponastavitvi. Lahko, da bi 500 EUR predstavljalo to, kar danes 1.000 EUR. Če se bo zgodil najbolj optimalen scenarij, bo to fantastično, do takrat pa nekaj napotkov, kaj lahko še naredimo, da ostanemo na površju v tem vmesnem času oz. si za prihodnost naredimo dodatna sredstva.

Absolutno je potrebna razpršitev financ ter zamenjava glavnine gotovine, ki jo imate morebiti doma, za kaj otipljivega! Ljudje nikakor nočejo sprejeti dejstva, da se bo to zgodilo. Ta gotovina se mora posloviti. Včeraj, ne jutri! Gotovina kot jo poznamo je omogočala plačevanje najhujših kriminalnih dejanj, ki si jih ne more zamisliti »normalen« človeški um. S tem se spoštovani bralci revije 5D že seznanjate.

V prihodnosti, kot razberemo lahko iz gradiv, bomo tudi imeli gotovino, toda ta bo sledljiva in bo narejena v okviru QFS sistema.

Nakup plemenitih kovin da ali ne?

Treba se je zavedati, da finančne situacije kot jo imamo danes, svet še ni imel. Že leta 2008 je bilo   gospodarstvo na robu finančnega kolapsa.  In od takrat dalje se je ljudem medijsko predstavljala popolna iluzija na tem področju. Mediji so podaljšana roka skorumpiranega bančnega sistema, ki ljudem ne bo nikoli predstavil prave situacije ali jih pripravil na spremembe. Danes je prava informacija zlata vredna!  

Plemeniti kovini, zlato in srebro sta bili najbolj manipulirani kovini s strani centralnih bank in ustanovami nad njimi. Posledično je tudi njihova cena prenizka in lahko pričakujemo največji skok cen v zgodovini, ko se bo zgodila ponastavitev denarnega sistema in vzpostavitev kvantnega finančnega sistema.

J.P. Morgan (1837-1913) je davno nazaj dejal: »Zlato je denar, vse ostalo je kredit.« Glede na to, da je ustanovitelj ene vodilnih finančnih ustanov, je že vedel, o čem govori.

Večina misli, da mora imeti za nakup zlata ali srebra veliko denarja. Danes so na razpolago različne gramature in nakup plemenitih kovin si lahko privošči praktično vsak. Nakup je tudi zelo preprost, saj ga lahko pri pooblaščenih prodajalcih naročite preko spleta. Nikakor pa ne kupujte zlata in srebra na črnem trgu, saj obstaja ogromno ponaredkov! Pri plemenitih kovinah je pomembnih več različnih dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati (čistina, good delivery standard, možnost prodaje, itd.), zato se za nasvet pri nakupu obrnite na pooblaščenega prodajalca oz. svetovalca.

Ali se sedaj bolj splača nakup zlata ali srebra? Glede na trenutno razmerje cen med zlatom in srebrom (1:66 -  ves čas rahlo niha), se bolj splača srebro. Povedati pa je potrebno, da se zlato kupuje brez DDV, srebro pa z DDV, zato mora srebro toliko več zrasti, če želite prodajati z dobičkom. Seveda pa dobite srebra količinsko več za manj denarja. Vse bolj se govori o vrnitvi na zlati standard in uvedbi kvantnega finančnega sistema, ki bo odpravilo finančno suženjstvo po vsem svetu. Bodoče valute v QFS naj bi bile  podprte z obema kovinama, zato ne boste dosti zgrešili, karkoli boste kupili.  Največ izzivov sami s seboj  boste v imeli, če v svojem portfelju ne boste imeli vsaj 1 g zlata. Ne dovolite si slabe volje in jeze zaradi lastnega neukrepanja.

Večini ljudi ni jasno popolnoma nič, kaj se na finančnih trgih in skrito pred našimi očmi dogaja. Ne čakajte in za nasvet vprašajte še preden je prepozno. Čas je denar. In to v tem obdobju velja bolj kot kadarkoli prej.

Članek je bil objavljen v reviji 5D na povezavi https://www.cajtng.net/trgovina/revija-5d-003-06-2021/ .